“… nikjer ne vidimo konca še poti,
smrt skrita tako je za življenja morjem …
… Ljuba duša, ne joči,
poglej, nikjer ni mej! …”
So začetki in so konci …
Novo leto začenjamo z žalostjo. Torek, dan ponovnega snidenja, bo dan brez našega spoštovanega učitelja, sodelavca in prijatelja SIMONA DUMANČIĆA.
V trenutkih žalosti poskušamo občutiti hvaležnost za čas, ki smo ga lahko preživeli skupaj. Za vedno se bomo spominjali njegove vedrine in stavka, ki nas je vse kdaj opogumljal: “TI TO ZMOREŠ!”
Pogrešali ga bomo!
Borci!
(Skupno 61 obiskov, današnjih obiskov 1)